Hrvaška je resnično edinstvena, ne samo po kristalno jasnem in čisto modrem morju, ampak tudi po različnimi kulturami ki so se menjavale skozi tisoče let na tem področju, in včasih tudi asimilirale. Jadransko morje ni le globoki zaliv  v Sredozemlju, vklesan v Europski kontinent, oblikujuč na ta način najbolj ekonomične trgovske poti med Europo in Vzhodu, ampak je tudi zibelka starih civilizacij. Veliko je dokazov o tem ki so končno odkriti v globinah Jadranskih jam in Jadranskega morja. Vzhodna obala Jadranskega morja je bila naseljena že v zgodnji kameni dobi, in obstajajo tudi dokazi, da so večina dostopnih otokov tudi bila naseljena (arheološka odritja v jamah v bližini otoka Hvara in Palagruže, itn.).

Zaradi ugodne geografske značilnosti naše obale, s svojimi številnimi otoki in zalivi, je to obalno območje bilo vedno pomembna trgovska in morska pot. Arheološka odkritja dokazujejo, da so že v 6. stoletju pred Kristom stari Grki trgovali z Iliri po morju, in so Grki na tem prostoru ustanovili svoje kolonije (Pharos, današnji Starigrad na Hvaru ter Issa – otok Vis).

Kasneje so prišli Rimljani, in ne samo da so zgradili svoje palače in poletne rezidence, ampak so preživljali nekaj časa tudi na morju, o čem govorijo številna podvodna odkritja, ki se nahajajo med Puljem in Cavtatom. Ta odkritja so predvsem amfore, ki so bile večinoma uporabljane za shranjevanje vsega, od vina do pšenice, olja in parfumov. Kjerkoli se boste odločili za potapljanje, boste našli ostanke antičnih ladij in morskega tovora. Eden od najbolj dragocenih odkritij tistega časa so ostanki pythosa in doliasa, velikih plovil z keramično posodo, ki so bili preurejeni v čolne za prevoz tovora (žito, itn). Eno takšnih gradbišč najdemo v bližini Cavtata, a drugo v bližini Murterja.

Nova era se je začela s prihodom Slavenov, to je obdobje zaznamovano z nenehnim bojem za premoč in obrambo pred različnimi sovražniki. Dubrovnik, organiziran kot republika, je igral pomembno vlogo v kulturi in trgovini. Obstajajo dokazi o brodolomu Galije, iz 17. stoletja, ki je plula iz Benetk z murano steklom,  steklom za okna in drugimi dragocenimi predmeti, ter je bila napadena s topovi. Med nevihto se je potopila v bližini otoka Olip na obali Dubrovnika.

Kratek čas v 18. stoletju, je na tem področju vladal Napoleon, za nim pa sledi Avstrijsko Cesarstvo. V naslednjih 100 letih, Italija in Avstrija so se borile za prevlado na vzhodni obali, ta boj je dosegel vrhunec v bitki pri Visu leta 1866. Avstrijski floti ki jo je vodil admiral Tegetthoff, ki je poveljeval bojno ladjo Erzherzog Ferdinand Max, je nasprotoval Admiral Persano, kapetan italijanske flote. V bitki je Persanova vojaška ladja Red Italija, popolnoma preobremenjena s Tegetthoffovo, in so v obrambi potopili italijansko floto.

Pričanje o teh čudovitih časih je mogoče najti ne le na kopnu, ampak tudi v morju, v obliki razbitin in ostankih antičnih ladij. Nato se je začela vladavina Avstro-Ogrske. Zgrajena so in utrjena pristanišča, cvetela je trgovina in ladjedelništvo. Med obema svetovnima vojnama, Jadran je bil eden najbolj pomembnih področjih bojev, zato je mogoče najti veliko razbitin ladij iz tistega časa. V bližini Pule, na primer, ki je bila strateško pomembno pomorsko pristanišče, najdeno je okoli dvajset razbitin ladij, vključno s številnimi podmornicami, topništvom in uničevalcima ladij. Jadransko morje je bila vedno pomembna pomorska pot med Vzhodom in Zahodom, kot je mogoče videti danes po številnih ruševinah, ki nas opominjajo, da se preteklost ne sme nikoli pozabiti, vendar pa da mora služiti kot nauk za prihodnost.